Kaj je zrakotesnost in zakaj je pomembna?Glede na geografsko lego Slovenije velja, da je objekt v večili leta toplejši kot okolica. Ker se zraku ob spremembi temperature spreminja tudi tlak, zrak začne iskati netesne dele objekta in uhaja na prosto. Ob prehodu preko konstrukcijske sklope objekta se zrak ohlaja in na določeni točki v prehodu tudi skondenzira. Na dolgi rok lahko takšna »majhna« napaka povzroči konstrukcijski problem objekta. Problem zrakotesnosti se zelo jasno pokaže, ko se v obstoječem objektu, ki ni grajen zrakotesno zamenja stavbno pohištvo in se s tem posegom bistveno zmanjša uhajanje zraka, ki je bilo prej v veliki meri omogočeno preko netesnih oken in vrat. Zaradi toplotnih mostov pri špaletah oken, na notranji strani balkonov.. se v večih primerih pojavi plesen, ki je posledica kondenzacije vlage, ki jo zid absorbira. Vse to povzroča na dolgi rok konstrukcijske probleme in niža kvaliteto bivanja v takem prostoru. Naknadne sanacije toplotnih mostov so vedno problematične in posledično drage.Problem nezrakotesne gradnje je velik problem tako pri klasični (opečni) gradnji, kot pri leseni gradnji. Pri leseni gradnji bi izpostavili problem navlaževanja konstrukcijske ravnine, v kateri je običajno vgrajena tudi glavna izolacija objekta. Pri nezrakotesni gradnji pride lahko do ploskovnih toplotnih mostov, saj se selotna ravnina navlaži in izgubi predvidene lastnosti. Če se takšno stanje nadaljuje pride tudi do plesnjenja in gnitja tako konstrukcije kot izolacije.
Primer kaže, kako negativno učinkujejo že majhne prepustnosti: Za toplotno izolacijo v strehi je bila izračunana U-vrednost 0,30W/m2K. Če pri polaganju izolacijskega materiala nastane reža širine 1 mm in dolžine 1 m,U-vrednost pade na 1,44W/m2K. To ustrezaposlabšanju za faktor 4,8. Še slabše učinkuje ista reža na zaščito pred vlago. Skozi izolacijsko konstrukcijo brez rež, ki ima parno oviro s sd-vrednostjo 30 m, v konstrukcijo na običajen zimski dan prodre 0,5g vode na kvadratni meter. V istem časovnem obdobju s konvekcijo skozi 1 mm široko režo v parni oviri preide 800 g vlage na meter dolžine reže. To ustreza poslabšanju za faktor 1600.
Meritev je bila opravljena pri razliki v Temperaturi zraka znotraj +20° C in zunaj -10° C,Razlika v tlaku = 20 Pa, moč vetra 2-3ob uporabi konvencionalnega vlaknenega izolacijskega materiala.Institut za gradbeno fiziko, Sttutgart;Vir:DBZ 12/89, Seite 1639
Zrakotesnost, kateri bi lahko rekli tudi parotesnost je pomembna tako iz zornega kota porabe energije kot zaradi preprečevanja gradbenih poškodb. V vsakem projektu strojnih inštalacij se pri izračunavanju energijskih potreb stavbe vnaša tudi predvidena zrakotesnost (n50=0,8 h-1) stavbe. Realno imajo stavbe, kjer se pri izgradnji zrakotesnosti ne posveča nobene pozornosti n50 >3.0 h-1. V Avstriji in Nemčiji lahko kupec zahteva popravilo hiše na stroške izvajalca v kolikor zrakotesnost presega naslednje vrednosti:
- energijsko varčne stavbe n50 <3.0 h-1
- nizko energijske stavbe n50 < 1.5 h-1
- pasivne stavbe n50 < 0.6 h-1
Po novem Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ul RS št. 93/ 30.9.2008), ki velja pri nas od 14.10.2008, zračna prepustnost* stavb, pri tlačni razliki 50 Pa (merjeno po standardu SIST ISO 9972) ne sme presegati:
- stavbe brez mehanskega prezračevanja 3,5 h-1 (izmenjave zraka na uro)
- stavbe z vgrajenim sistemom mehanskega prezračevanja z več, kot 0,7-kratno izmenjavo zraka, računano z Ve, 2 h-1
- pri pasivnih hišah obvezno pod 0,6 h-1
V praksi se pokaže, da je zrakotesnost vedno bolj pomembna, bolj kot gremo prosti pasivni gradnji. To se lahko zel ohitro simulira tudi ob izračunu energetske bilance, kjer se v fazi projekta določeno zrakotesnost predvidi in jo je potrebno fotem v fazi objekta tudi zagotoviti. V kolikor imamo pri NEH zrakotesnost večjo od 1.5 izmenjav se zelo poveča tveganje glede gradbenih poškodb. V večini primerov hiše plesnijo v ostrešju, pri lesenih stavbah tudi stene. Največkrat se dogaja, da topel zrak potuje skozi vtičnice po votlih zidakih proti ostrešju kjer se ohladi in kondenzira. Pri slabši zrakotesnosti v PH nastaja poleg večjih potreb po toploti tudi neugodje.
S povečano izmenjavo zraka hladen zrak pri tleh zmanjšuje ugodje ter daje občutek hladu, hkrati pa prihaja tudi do večjega gibanja zraka, ki v tako grajenih hišah zopet vpliva na počutje. Enako se lahko poleti stavbe zaradi neustrezne zrakotesnosti tudi prej pregrejejo. Marsikdo ima občutek, da skozi majhno špranjo ne more preiti velika količina zraka, a se žal moti, saj se z manjšimi pretoki veča hitrost.
Naša ponudba obsega:
1. Svetovanje pred pričetkom gradnje
2. Preverjanje trakotesnosti – Blower door test
Za dodatne informacije in ponudbe nas prosim kontektirajte na:
energetskabilanca.si
ARHEM d.o.o.
Ulica talcev 5, 1000 Ljubljana
Slovenija
T: 01 430-23-19
M: 041 514-746
email: info@energetskabilanca.si