Študije izvedljivosti

Študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo izdelujemo skladno z zahtevami in metodologijo Energetskega zakona, po katerem je za vsako stavbo, ki presega neto uporabno površino 1000 m2 potrebno izdelati takšno študijo.Študija izvedljivosti je namenjena podrobnejši proučitvi izvedljivosti večjih projektov oskrbe z energijo oziroma učinkovite rabe energije s tehnološkega, ekonomskega, okoljevarstvenega in finančnega vidika.

Ponujamo vam izdelavo študij izvedljivosti. Študije izvedljivosti so namenjenepodrobnejši preučitvi izvedljivosti projekta z vidika:

  • tehnologije,
  • energetike,
  • okoljevarstva ali
  • financ.

Cilji študij so izhodišča za kakovostno pripravo investicijskih projektov, ki zmanjšujejo tveganja povezana s projekti ter omogočajo investitorjem enakopravno vrednotenje različnih investicijskih projektov.

Ekonomsko upravičeno investiranje ni možno brez kvalitetne analize učinkovitosti oziroma izvedljivosti.

PRAVILNIK O ŠTUDIJAH IZVEDLJIVOSTI ZA ALTERNATIVNE ENERGETSKE SISTEME


Ovire za uporabo alternativnih energetskih sistemov


Posebne ovire pri uvajanju študije izvedljivosti za AES.

Ministrstvo za okolje in prostor je pred dobrim letom sprejelo Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Uradni list RS, št. 35/2008 z dne 9. 4. 2008). S tem pravilnikom smo v slovenski pravni red prenesli zahtevo 5. člena Direktive EU o energetski učinkovitosti stavb (2002/91/ES) (direktiva EPBD), ki za nove stavbe z uporabno površino na 1000 m2 zahteva obvezno študijo izvedljivosti za alternativne energetske sisteme (AES).

Podlaga v Energetskem zakonu

Zakonsko podlago za sprejem Pravilnika o študijah izvedljivosti za AES je z 68.a členom podala novela Energetskega zakona (EZ) v novembru 2006. Energetski zakon je v skladu s 5. členom direktive EPBD določil, da je pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.

Po določilih energetskega zakona kot alternativni sistemi se štejejo:

  • decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije;
  • soproizvodnja;
  • daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo;
  • toplotne črpalke.

Zakon določa, da je študija izvedljivosti obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov. Metodologija za izdelavo in obvezna vsebina študije izvedljivosti pa sta predpisani z uvodoma omenjenim pravilnikom o študijah izvedljivosti za AES.

Nekatere stavbe so iz te obveznosti izvzete in sicer:

  • stavbe, za katere je način oskrbe z energijo določen v lokalnem energetskem konceptu;
  • stavbe, za katere je način oskrbe z energijo določen s predpisom iz 36. člena EZ (t.j. v primeru določitve načina ogrevanja v industrijskih obratih, če je to smotrno iz ekoloških, energetskih ali tehnoloških razlogov in je na posameznih zaokroženih območjih lokalnih skupnosti ali v posameznih s tem zagotovljena smotrnejša izraba energije);
  • stavbe za obredne namene, spomenike, začasne stavbe za krajšo uporabo in stavbe za občasno uporabo (gre za stavbe, ki so tudi sicer izključene iz direktive EPBD);
  • stavbe, za katere predpis lokalne skupnosti določa obvezno priključitev na določeno vrsto energetskega omrežja oziroma uporabo določene vrste goriva.

Kaj določa pravilnik

Pravilnik določa, da mora študija izvedljivosti vsebovati vse potrebne podatke in izračune, tako da je mogoče vsestransko oceniti energijske, okoljske, finančne in druge (tehnične, tehnološke, prostorske) učinke ter primernost naložbe.

Preveriti je potrebno najmanj dva različna sistema za oskrbo stavbe z energijo. Izdelovalec študije v skladu z inženirsko prakso predlaga variante in skupaj z investitorjem izbere najmanj dva predloga za nadaljnjo presojo naložbe. Eden od predlogov mora vsebovati varianto z alternativnim sistemom. Predlagane rešitve je potrebno izbrati upoštevaje tehnično izvedljivosti, usklajenost z lokacijskimi pogoji in ekonomičnost v celotnem življenjskem krogu naložbe.

Variante AES se določijo na osnovi potreb stavbe po energiji, v skladu s pravilnikom za področje učinkovite rabe energije v stavbah. (Trenutno to področje urejata pravilnika PTZURES 2002 in PURES 2008 z vzporedno veljavnostjo.)

Metodologija študije izvedljivosti

Osrednji del pravilnika predstavlja metodologija študije izvedljivosti, ki temelji na stroških (investicijskih, obratovalnih in vzdrževalnih) in koristih naložbe zaradi morebitne prodaje energije na trgu in prihrankov zaradi lastne proizvodnje energije. Podrobno je predpisana tudi obvezna vsebina študije izvedljivosti.

Obvezni kazalniki učinkovite rabe energije, vplivov na okolje in stroškovni kazalniki za vrednotenje variant AES:

  • raba končne energije (kWh/leto),
  • celotne emisij CO(2) (kg CO(2)/leto),
  • celotni investicijski, obratovalni in vzdrževalni stroški na enoto proizvedene energije (EUR/kWh),
  • celotni investicijski stroški naložbe na m2 površine stavbe (EUR/m2).

Dodatni naložbeni kazalniki finančne upravičenosti naložbe so zahtevani pri kompleksnih variantah AES (prodaja energije na trgu oz. investicija nad 300.000 EUR) in obsegajo:

  • neto sedanjo vrednost naložbe,
  • interno stopnjo donosnosti,
  • relativno neto sedanjo vrednost in
  • enostavno vračilno dobo naložbe.

Študija izvedljivosti se zaključi s predlogom najboljše variante. Po pravilniku je izdelovalec študije dolžan seznaniti investitorja z njeno vsebino in s predlagano najboljšo varianto. Investitor pa mora s pisno izjavo potrditi seznanitev s študijo in ob tem tudi navesti svojo odločitev o izbiri sistema za oskrbo stavbe z energijo.

Študije izvedljivosti in PURES 2008
Pravilnik o študijah izvedljivosti AES (velja za stavbe večje od 1.000 m2) torej ne zavezuje investitorja k odločitvi za predlagano rešitev. Nasprotno pa PURES 2008 v 8. členu za vse stavbe neposredno predpisuje najmanj 25% pokritost moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo z obnovljivimi viri energije (toplota okolja, sončno obsevanje, biomasa, geotermalna energija in energija vetra, ali predviden priključek na naprave za pridobivanje toplote ali hlada iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe).

Oba pravilnika si prizadevata povečati rabo obnovljivih virov v stavbah, vendar z različnima pristopoma, ki se med seboj vsebinsko praktično ne povezujeta. Pri pravilniku o študijah izvedljivosti gre za analize, ki temeljijo na računu potreb po energiji, okoljskih in ekonomskih kazalnikih; končna odločitev je sicer prepuščena investitorju, pri čemer k pozitivni odločitvi močno prispevajo zlasti denarne spodbude pa tudi primeri dobre prakse in rastoče zaupanje investitorjev v tehnologije za izrabo OVE. Zahteva res velja le za velike stavbe, a z napovedano prenovljeno direktivo EPBD je predvidena razširitev tega določila na vse stavbe. Pravilnik PURES 2008 neposredno zahteva uporabo OVE v stavbah, izhajajoč iz nacionalnih strateških ciljev ne glede na ekonomske vidike posamične naložbe. Opazimo lahko tudi razliko v definiciji AES in OVE. Daljinsko ogrevanje in hlajenje, ki je ena od sprejemljivih alternativnih rešitev po pravilniku o študijah izvedljivosti, ustreza zahtevam PURES-a le, če je na ravni daljinskega sistema zagotovljenih 25% virov iz OVE.

Izkušnje EU-27

Države članice so se lotile prenosa zahteve iz 5. člena Direktive EPBD na dva generalno različna načina (vir: Sentro):

Neposreden pristop (prenos zahteve v zakon in podrobni pravilnik za študije izvedljivosti):

  • na način, da se s pravilnikom definira metodologija študije izvedljivosti (npr. Slovenija, Francija, Finska),
  • s seznamom izbranih alternativnih sistemov, katerih uporaba je obvezna, če ni dokazano drugače (npr.: obvezna raba sončne energije v Španiji in na Portugalskem, tudi zahteva PURES 2008).

Implicitni prenos:

  • v okviru obstoječe zakonodaje za energetsko učinkovitost stavb, kjer so AES že vsebovani v celoviti EPBD računski metodologiji (npr. Nizozemska, Bolgaria, Luxemburg),
  • preko druge zakonodaje s področja proizvodnje in dobave energije ter prostorskega načrtovanja, ki definira zahteve za rabo OVE v lokalni skupnosti (npr. Danska, Litva).

Zaključek

Analize ovir pri uvajanju študije izvedljivosti v proces načrtovanja stavbe so pokazale, da je potrebno s pripravami na študijo pričeti že v zgodnjih fazah načrtovanja. Objektivnost pri izboru najprimernejšega sistema za oskrbo z energijo je odvisna od znanja strokovnjakov in njihovega pregleda nad kazalniki že izvedenih AES, kot tudi od ustrezne celovite in objektivne programske podpore.

Viri:

Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Uradni list RS, št. 35/2008 z dne 9. 4. 2008)

Energetski zakon (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo)

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 93/08) (PURES 2008)

EIE SENTRO Trajnostni energetski sistemi v novih stavbah – uveljavitev študije izvedljivosti po Direktivi o energetski učinkovitosti stavb (2007-2008)

IZS, Komisija za dobro prakso, dr. Marjana Šijanec Zavrl, univ.dipl.inž.grad.

 

 

Comments are closed, but trackbacks and pingbacks are open.